POW WOW, INDIAN HEAD, PASQUA LAKE, ODESSA in MONTMARTRE (3. del)

POW WOW

V soboto smo si ogledali pomladno tekmovanje plesnih skupin domorodcev – Pow Wow. Tekmovanje je trajalo celotni vikend, zaplesalo pa je 21 skupin. Ogledali smo si začetek festivala, kjer smo najprej opazovali, kako so si plesalci počasi in natančno zavezovali pernice, ženske so si pletle kite in dopolnjevale videz z različnimi detajli. Naša Ronja je, še preden se je predstava dobro začela, ob vseh bobnih zaspala.

Prvotno je bila to parada skozi mesto Pow Wow (Texas),  kjer tudi sedaj še vedno poteka. Začetek parade so otvorili veterani, ki so s seboj  prinesli zastave, takrat smo mogli vsi vstati. Zastave so različnih indijanskih plemen, province, zastavo Kanade, nosijo tudi zastavo ZDA, ki ima dvojni pomen – kot spomin na vse prednike, ki so se borili proti tej državi ter simbol ZDA, kamor kjer sedaj Indijanci tudi živijo in spominja na vse, ki so se borili za to državo. Za veterani so v dvorano prišli pomembni gostje, vključno s starešinami, princesami, organizatorji, nato pa moški in nato še ženske plesalke. Ko so bili vsi na plesišču, so vsi plesali v krogu, v ritmu bobnov. Celotna otvoritev je trajala približno eno uro. Na tekmovanju plesalci tekmujejo v plesnih in starostnih kategorijah za nagrade.

Pow Wow pevci in plesalci so zelo pomemben del »first nations« kulture. Pesmi imajo različno tematiko, od verskih do socialnih. Mnoge pesmi se še vedno pojejo v indijanskih jezikih. Plesi so bili vedno zelo pomemben del ameriških Indijancev.

INDIAN HEAD

Je mesto v JV delu Saskatchewana. Mesto je znano zaradi velike indijanske glave, ki ponazarja tudi to, da je v okolici veliko rezervatov, v katerih živijo domorodci. Mesto je tudi pomembno postajališče za voznike tovornjakov, saj mesto leži ob glavni cesti od St. John’s (glavno mesto province Newfoundland and Labrador) do Victorije (glavno mesto British Columbie).

PASQUA LAKE

Dolgo jezero ledeniškega izvora. Dolina Qu’Appelle je dolga par 100 km, v njej so večinoma rezervati, v katerih živijo domorodci.  Ob nekaterih delih jezera je tudi urejena plaža, kjer je prostor za počitniške prikolice, kar na veliko koristijo domačini za poletne počitnice. Tu smo videli tudi »white tail deer« ali belorepo srno, katerih je, zaradi miru, veliko. V okolici doline je tudi opozorilo za lose, ki pa jih žal (še) nismo videli. Los je največji predstavnik družine jelenov. Samci imajo veliko lopatasto rogovje, samice ne. Po videzu malo spominjajo na konje, težki so tudi do 800 kg, najdemo pa jih tudi v Evropi, v delih Skandinavije. Zame predstavljajo še eno tistih živali, ki so na seznamu “must see” v naravnem okolju. Upam, da se mi sreča nasmehne:). Ker sem v prejšnjem zapisu tako zelo hvalila vreme, se je malo poslabšalo…no, dežja in snega ni, so pa temperature kar precej nižje (ja, imeli smo že okoli 20 stopinj in domačini so hodili v kratkih hlačah in japankah), sedaj pa je okoli 8 stopinj. Je pa (zaenkrat) še sonce. Držite pesti, da tako ostane! 🙂

Že vožnja iz enega kraja v drugega je nekaj posebnega. Sedaj, ko sem prihaja pomlad, so polja, katerih je v provinci zares veliko, rumenkaste barve. Vmes pa se lesketajo modra, manjša in večja, zajetja vode. Kmalu bodo zemljo preorali in pripravili za poletje, ko pa se narava opomore od dolge zime in se obarva zeleno. Ob vodi se ustavljajo galebi, race in gosi.

ODESSA in MONTMARTRE

V Kanadi greš lahko v Stockholm, Amsterdam, Madrid ali pa v Odesso v Ukrajino. Če pa slučajno še niste videli Eifflovega stolpa, morate Kanadsko mesto Montmartre obvezno obiskati. Midva v Parizu skupaj še nisva bila, zato sva si Eifflov stolp ogledala kar v Kanadi 🙂 .