KITAJSKA – DEŽELA NASPROTIJ 

Država, ki ima lepe in urejene parke, čudovite pagode, mesta okrašena z lampijončki, impresivne stavbe, eksotične živali in zanimive tržnice, hkrati pa je zelo umazana, Kitajci ne govorijo angleško (kar je velik problem pri potovanju), bankomati po večini ne sprejemajo naših kartic (zato je priporočljivo imeti s seboj dovolj gotovine) ter velikokrat sploh ne veš kaj ješ. Kitajska me je, glede na moja vsa pričakovanja, malo razočarala. Nisem se počutila dobrodošlo, Kitajci so mi dajali občutek »le« enega človeka več, ki se bori za obstanek v državi z največ prebivalci na svetu (1,4 milijarde ljudi). Poleg tega pa se bojim, kaj bo z vsemi parki, svetovno kulturno dediščino in naravo, glede nato, da nanjo ne pazijo dosti.

ŠANGHAJ

V mesto sva prileteli zgodaj zjutraj, zato sva počakali kar na letališču, da se je zdanilo. Hotel sva našli blizu reke, v predelu The bund. Glede na azijske razmere (in spanje za nekaj evrov na osebo) je bil hotel drag – plačali sva 25€ na noč za dve osebi. Je bila pa soba čista, prijetna in topla. V mestu Šanghaj živi 23 milijonov ljudi (več kot v glavnem mestu). Mesto je zelo pisano; kitajske tržnice in različni parki se prepletajo z modernim svetom. Zelo znan je tudi predel Pudong z modernimi zgradbami in znanim televizijskim stolpom. Predel leži ob reki Huangpu. Poleg tega pa je v mestu turistična atrakcija tudi staro mesto »Old town ali Nanshi«, kjer najdemo tipično kitajsko tržnico, različne trgovine namenjene turistom in park z vodo, čez katero vodi cikcak most. Zgradbe v tem predelu so kot nekakšne pagode. Iz mesta sva se odpeljali s hitrim vlakom, ki vozi kar 267km/h. Vlak je bil moderen in čist (tu sem se še navduševala nad kitajskimi vlaki – zakaj sem spremenila mnenje, izveste v nadaljevanju).

SUZHOU

Mestu pravijo tudi Kitajske Benetke, saj je kar 42% mesta pokritega z vodo. Spali sva v hostlu s skupini ležišči, za kar sva plačali 55CNY (8€) na osebo. Prenočišča (vsaj tista poceni) je nujno potrebno rezervirati že prej (midve sva jih kar iz prejšnjega hostla), saj je v sezoni čisto vse zasedeno tudi več dni oz. teden vnaprej. Mesto je manjše, prijetno in zelo romantično. Ogledali sva si vrt bonsajev, tempelj z veliko budo (Suzhou’s North Temple Pagoda), ustavili sva se v medicinski trgovini s pripravki iz kač, morskih zvezd, različnih koral…Popoldne in zvečer pa sva uživali na sprehodu ob kanalih reke. Čez vodo vodijo manjši mostovi, ki so okrašeni z lampijončki, ki krasijo tudi restavracije in trgovine. Mesto priporočam za ogled in pobeg iz hrupnih in prenatrpanih kitajskih mest.

HANGZHOU

Mesto je znano zaradi velikega jezera in pagod ob njem. Odločili sva se, da si izposodiva kolo v tandemu (zanj sva plačali 15€) in si tako popestrili vožnjo še s smehom (za vožnjo je bila potrebna usklajena vožnja obeh voznic, kar je bilo večino časa pri nama nemogoče). Ustavljali sva se v parkih ob poti, ogledali sva si tudi moderno pagodo, do katere vodijo tekoče stopnice in dvigalo. Mesto je zelo priljubljeno tudi pri domačih turistih.

GUILIN

Mesto je obdano s kraškim gorovjem, na katerega se je (večinoma) možno povzpeti. Blizu najinega hostla sva obiskali lokalno tržnico, kjer so prodajali za prehrano, nam eksotične živali, – želve, žabe in pse (Kitajci bojda samo v tej provinci jedo določeno vrsto psov). Poleg tega pa je bilo možno kupiti različne vrste rib, sadje, zelenjavo, kokoši, race… Zelo znana je plovba po reki Li. Do začetna točke plovbe sva se odpeljali z avtobusom 83km iz mesta. Po reki smo se vozili s posebnimi splavi in opazovali kraško gorovje različnih oblik, pare med poročnim fotografiranjem, domačine, ki so se vozili z bambusovimi splavi, kormorane. Celotni ambient je bil raj za fotografiranje. Pot sva nato z lokalnim avtobusom nadaljevali proti mestu Yangshuo.

YANGSHOU

Yangshou je manjše mesto, ki prav tako leži med kraškim gorovjem. Je zelo turistično mesto, s hoteli, restavracijami in trgovinami. Romantično vzdušje so naredili lampijončki, ki so bili obešeni na veje dreves. Priporočam ogled lokalne tržnice in obisk templja Green Lotus Peak, kjer sva našli mir in tišino ter čudovit pogled na reko. Poleg tega pa je mesto idealno za nakup različnih spominkov – šalov, oblek, nakita, obeskov, pahljač…

KUNMNING

Obiskali sva park Green Lake, kjer so domačini preživljali dopoldne ob plesu, kartanju, telovadbi in sprehodih. Med potovanjem sem opazila, da večina domačinov v bližnjih parkih, preživlja svoj prosti čas ob igranju dame in pitju čaja. Zakaj niso doma? Zaradi stanovanjske stiske – živijo v majhnih in natrpanih stanovanjih. Mesto Kunming je izhodiščna točka za obisk Kamenega gozda (Stone forest), ki je 85 km oddaljen iz mesta. Gre za različno veliko kraško gorovje, ki je »zraslo« en zraven drugega. Vstopnina za park je bila 87,5CNY (nekaj manj kot 12€), v času najinega obiska pa je bil park ves rožnat zaradi cvetočih češenj. Po parku so lepo speljane poti, nekatere so čisto ozke, nekje je potrebno tudi plezati. Za raziskovanje parka priporočam cel dan.

YA’AN BIFENG XIA PANDA BASE OF CCRCGP

Že v Sloveniji sva se dogovorili, da bova nekaj dni preživeli kot prostovoljki v zavetišču za pande. Za (prostovoljno) delo sva plačali 550CNY (70€) /dan. V zavetišču je bilo v času najinega obiska 80 pand, katere bodo vrnili nazaj v naravo (v naravi naj bi jih živelo okoli 1000). Za pande oz. celotni park skrbi približno sto ljudi. V parku imajo zaposlene tudi biologe, ki preučujejo vedenje in življenje pand.

CHENGDU

Je znano zaradi zavetišča za orjaške in mačje pande Chengdu Research Base of Giant Panda Breeding. Park ima tudi izobraževalno vlogo, saj si obiskovalci lahko ogledajo film o vzreji pand, dobijo informacijo kje (v katerih ZOO-jih po svetu) si pande lahko še ogledajo (nam najbližji je ZOO Dunaj), poleg tega pa obiskovalce izobražujejo tudi informativne table o biologiji teh živali. Spali sva v hostlu Flipflop (bacpackrski hostel, prijazno osebje in zelo prijeten skupni prostor). V hostlu vsak dan organizirajo kakšne aktivnosti – v času najinega obiska je bil Dumplings party in organiziran sprehod po mestu. Udeležili sva se izdelovanja dumplingsov (mimogrede, baje sem naredila najboljšega). Dumplingsi so narejeni iz testa in polnjeni z zelenjavo, mesom ali morskimi sadeži. V mestu sva si ogledali Wangjiang Tower Park, do katerega sva se sprehodili ob reki Jinjiang. Značilnost parka je bambusov gozd, poleg tega pa je notri tudi manjša razstava kitajske kulture (Bamboo Culture Exibition Hall in Xue Teo Memorial Hall). People’s Park– zelo priljubljen park pri domačinih. V parku je znana čajnica, kjer si odrasli privoščijo čaj, otroci pa se zabavajo ob lovljenju zlatih ribic. V parku je možnost izposoje čolna, domačini pa na glavnih oz. večjih prostorih tudi plešejo – »učitelj« plesa ima s seboj radio, pridruži pa se jim lahko vsak mimoidoči.

LESHAN

Mesto je slabi dve uri oddaljeno iz Chengduja, od koder sva se odpeljali z lokalnim avtobusom. Razlog za pot v Leshan, je bil obisk največje Bude na svetu – Giant Buddha. Ogled sva pričeli v Oriental Buddist theme parku, ki res čudovit. Vstopnina za park je bila 70 CNY (9,5€), za ogled Bude pa 90CNY (11,5€).  Čisto na začetku naju je pozdravil največji ležeči kip Bude (170m) na svetu. Nato je pot je vodila mimo starih svetišč, v katerih so bili kipi Bud iz različnih materialov (iz kamna, brona, gline…), nadaljevali sva do največjega kipa Bude na svetu in končali pri (baje) najlepšem mostu na Kitajskem. Kip Bude je visok 71m (uho je veliko 7m, prsti 8,3m), izklesan je iz pečine, gradili pa so ga 90 let. Uvrščen je v UNESCO dediščino. Posebnost kipa je drenažni sistem, ki pomaga, da voda odteče in se tako ne zadržuje v njem ter ga posledično ne uničuje.

XIAN

Svetovno znano mesto zaradi glinenih vojščakov Terra Cotta. Do parka sva se odpeljali z avtobusom. Cena za ogled celotnega parka je bila 150CNY=19€. Na ogled so tri komore, odkrili pa so še eno jamo, ki pa je bila prazna – verjetno je niso dokončali. Nad jamami so zgradili veliko kupolo, z dobrim prezračevalnim sistemom, da ne bi prišlo do uničenja svetovne dediščine. Terra Cotta je vojska glinenih figur iz žgane gline, ki imajo do najmanjše podrobnosti izklesan obraz, čelade, oznake – gre za unikate. Strokovnjaki trdijo, da naj bi bil pokopan posnetek cesarjeve vojske – 30.000 vojščakov skupaj s konji – vsi so čuvarji umrlega cesarja. Od leta 1974 pa do sedaj je bilo izkopanih 7000 figur – vojščakov in konjev, kar pomeni ¼ celotne izkopanine, izkopavanja pa še potekajo. Vojščaki so postavljeni v prvotni bojni razporeditvi (prve tri vrste lokostrelci, glavnina vojske-vojščaki, na levem in desnem boku glavnine stoji bočna zaščita, na koncu pa zaščitnica). Mesto Xian je prijetno mesto. Še posebej sva uživali na ulici Muslim street, kjer na ulici prodajajo pahljače, obeske, igrače, obleke…in polno hrane, med katerimi so tudi različne muslimanske jedi.

PEKING

Glavno mesto države z 20 milijonov ljudmi. Spali sva v hostlu blizu Trga nebeškega miru, v zelo turistični ulici. Mesto ima polno znamenitosti.

Prepovedano mesto je bilo do leta 1924 odprto le za izbrance, iz njega so vodili svoje cesarstvo. Gre za največji kompleks palač na svetu (890 majhnih in velikih palač). Mesto je obdano z 3428m dolgim in 10m visokim obzidjem, okoli njega pa je 6m globok jarek. V notranjost mesta vodijo 4 vrata. V mestu so različne palače, dvorane in vrata z zvenečimi imeni (Palača nebeške čistosti, Palača povezanosti neba in zemlje, Dvorana najvišje harmonije), mostovi, kipi, med katerimi prevladujejo levji, ki pomenijo oblast in moč nebeških sinov.

Trg nebeškega miru – Tiananmen je največji utrjeni trg na svetu (zajema več kot 40 hektarov). Znan je postal zaradi demonstracij iz leta 1989, kjer so s tanki ubili več kot 3000 demonstrantov, ki so zahtevali več demokracije na kitajskem in liberalizacijo države. Od takrat so prepovedane vse demonstracije na tem trgu. Na trgu stoji mavzolej ustanovitelja Ljudske republike Kitajske Mao-a ter spomenik ljudskim junakom. Celotni trg obdaja ograja, pri vhodih na trg pa je policija, ki uporablja, pri pregledu ljudi in njihove prtljage, rentgen. Ogledali sva si tudi časten spust zastave ob 7. uri zvečer – vojaki so prikorakali iz Prepovedanega mesta, spustili zastavo in jo odnesli s seboj.

Kitajski zid –Na zdi sva vstopili v predelu Badaling, ki je najbolj obiskan del zidu (v prvem tednu maja in oktobra je lahko tudi do 70.000 obiskovalcev na dan) in je le 60km oddaljen iz glavnega mesta. Do tja sva se podali z lokalnim avtobusom. Velike gneče na zidu ni bilo, na nekaterih delih sva bili celo sami (brez ostalih turistov), saj v času najinega obiska še ni bilo turistične sezone. Se je pa možno podati na zid tudi z gondolo. Zid je širok 6-7m, dolg pa 21.196,18m (obod ekvatorja je 40,075 km), star pa je več kot 2.300 let. Vojaki, kmetje, uporniki, vojni ujetniki so ga iz zemlje, peska in opeke gradili več kot 200 let, zlepili so ga z riževo moko. Zid prečka 9 provinc in občin: Liaoning, Hebei, Tianjin, Peking, Notranja Mongolija, Shanxi, Shaanxi, Ningxia, Gansu. Ima 20.000 – 250.000 stolpov. Razlog za postavitev zidu je bila obramba pred mongolskimi nomadi s severa (Huni) ter hitrejše potovanje. Med gradnjo je umrlo 2 milijona delavcev, pokopali so jih kar v zid – dobil je sinonim kot najdaljše pokopališče na svetu. Izlet naju je stal 53CNY=6,80€ (metro 4CYN=0,50€, lokalni avtobus 24CNY=3€ in študentska vstopnina na Kitajski zid 25CNY=3,20€), v hostlu pa so ponujali enak izlet (z njihovim avtobusom in vstopnino) za 32€.

Beihan park – najstarejši in eden največjih cesarskih vrtov. Za ogled sva si vzeli več ur. Najprej sva se sprehodili skozi kompleks palač in nato pot nadaljevali ob jezeru. Uživali sva ob pogledu na mostove, drevesa, manjše pagode in zanimive stavbe ob poti. Zame je bil to najlepši “mestni” park na Kitajskem.

Ptičje gnezdo (Beijing National Stadium) je največja jeklena struktura na svetu, ki so jo zgradili za Olimpijske igre leta 2008. V tem stadionu je potekala začetna slovesnost OI. Sprejme lahko 80.000 ljudi, stoji pa v olimpijskem parku. Ogledali sva si ga tudi od znotraj (študentska vstopnica je stala 25CNY= 3,22€) – bila sem navdušena nad velikostjo in mogočnostjo stadiona, žal pa ga sedaj ne uporabljajo več in tako počasi propada.

PREVOZI

Ker je država zares velika (iz enega kraja do drugega sva potovali v povprečju 16 ur) je bil najhitrejši način prevoza vlak. Karto sva kupili tudi več dni vnaprej, saj so vlaki zelo zasedeni (sploh tisti, ki vozijo proti Pekingu). Ker sva hoteli čim več prihraniti, sva se vozili v vagonih, kjer ni bilo spalnih kupejev, ampak le sedeži. V povprečju sva za karto plačali 130Y (17,5€). Vlaki so bili ves čas polni, ljudje so s seboj nosili pručke in sedeli na njih na hodniku vagona. Na vlaku so bili glavna hrana instant juha, arašidi s čilijem in rebrca. Kosti so metali kar na tla, prav tako druge smeti, na tla so tudi pljuvali (kljub opozorilnim znakom nalepljenih na stenah vagona). Vožnje so bile zaradi umazanije in nezmožnosti spanja res utrujajoče. Na vlaku so bila tudi stranišča, ki so bila večinoma lepša kot na železniških postajah, kjer so bila pogosto umazana in za nas premalo intimna – stranišča brez vrat, nekje je bila v sobi samo dolga cev, v katero si šel opraviti potrebo – en poleg drugega. Vagoni s posteljami (naj bi bili) veliko bolj prijetni – za lepšo izkušnjo priporočam, da potujete v malo višjem cenovnem razredu kot sva midve.

HRANA

Na Kitajskem večkrat nisem vedela kaj jem. Zakaj? Ker niso znali v angleščini razložiti katera jed je. Večkrat se nama je tudi zgodilo, da naju niso hoteli postreči. Razlog je enak kot prej. Torej hrane, ki jo jemo v slovenskih kitajskih restavracijah žal nisva našli. Je pa skoraj v vsakem mestu na voljo Mc Donalds in KFC – do takrat nisem razumela, zakaj bi šel turist pri spoznavanju druge kulture, jesti v ti poznani restavraciji. Midve sva v restavracijo vsakodnevno hodili na kavo (vedno je bila to prva postaja, ko sva prišli iz vlaka – da sva se umili, spili kavo in se vsaj približno »sestavili« za iskanje hostla).

NASVETI ZA POTOVANJE NA KITAJSKO

• Če imate status študenta imejte s seboj študentsko izkaznico – večina vstopnin bo za vas (polovico) cenejših.
• S seboj imejte dovolj gotovine.
• Na vlaku zakupite sedeže v spalnem vagonu.
• Upoštevajte pravilo »močnejši zmaga« (»močnejši« mora veljati za vas) – pri kupovanju kart za znamenitosti (v nasprotnem primeru vas bodo prehiteli in do kart zelo dolgo ne boste prišli), pri vstopanju na avtobus ali vlak (kjer ni vrste, velja le pravilo močnejšega) ali pri prerivanju na ulicah.
• S seboj imejte slovar, s katerim si boste pomagali pri sporazumevanju (s tistimi Kitajci, ki se vas ne bodo že na veliko izognili).

STROŠKI

Letalska karta: 590€, viza: 60€, poraba na potovanju: 800€. Vse skupaj z delom v zavetišču: 1450€ za mesec dni potovanja / ena oseba.

TERMIN OBISKA

25.2.-28.3. 2013

VREME

Temperature v povprečju 10-15 stopinj, brez dežja.