OTOK SAMOS

Za otok Samos pravijo, da je med najbolj zelenimi grškimi otoki. Leži v Egejskem morju, nedaleč stran od Turčije. Ker so mediji v tem času na veliko opozarjali na grško gospodarsko krizo, ni bilo veliko turistov, kljub temu da je tu sedaj glavna turistična sezona. Življenje se zaradi krize poglavitno ni spremenilo, bencin in hrana sta na voljo, cene so primerne (niso poskočile v nebo), le banke so zaprte, domačini pa lahko na dan dvignejo do 60€, za turiste pa ni limita. Prosijo le, če lahko plačila izvedemo z gotovino, saj ne morejo oz. težko pridejo do gotovine. Prenočišče sva rezervirali v mestecu Ireon, ki je le 5 km oddaljeno od letališča. Glede na to, da je javni prevoz zelo slab oz. ga v večini mest sploh ni, sva najeli avto za 28€ na dan. Avto je bil majhen in je bil idealen za vožnjo po ozkih ulicah.

Zakaj sem se odločila, da obiščem otok Samos? Poglavitni razlog je bila ugodna letalska karta letalske družbe Adrie Airways. Imeli sva direktni let iz Ljubljane na otok, tudi prenčišče sva dobili za zelo ugodno ceno. Ko pa sem prebrala, da je to eden od najbolj zelenih otokov Grčije, sem vedela, da vse kaže na to, da ga moram obiskati.

Sobota, 18. junij 2015

Sobotno popoldne sva preživeli na prijetni plaži najinega mesteca Ireon, katero sva si delili s peščico turistov, Jedli sva odlični ter poceni gyros. Gyros je kot nekakšen kebab, zavit v tanek kruh, z mesom pečenim na žaru, zelenjavo in omako, večinoma z taziki omako (jogurt,kumarice in začimbe, v katerih prevladuje česen.

Nedelja 19. junij 2015

Dan sva začeli z jutranjim kopanjem, nato pa sva se odpeljali do turističnega mesta Potokaki, ki ima polno luksuznih apartmajev in tipično turistično plažo zapolnjeno s senčniki in ležalniki. Pot sva nadaljevali do najbolj turističnega mesta na otoku – Pythagorio, ki je ime dobilo po slavnemu matematiku in filozofu Pitagori, ki je izumil tudi posebno čašo, ki omogoča polnitev le do določene meje, saj v nasprotnem primeru celotna tekočina izteče skozi luknjo na dnu čaše. Torej če je kdo hotel goljufati, je ostal brez celotne pijače. Te čase prodajajo na vsakem koraku.

Hoteli sva si ogledati svetovno znan Evpalinov tunel, ki pa je bil žal zaradi prenove zaprt. V bližini sva odkrili prijeten amfiteater, ki je bil skrit med borovci in kjer sva poslušali glasbo škržadov..

Glavno mesto otoka je Samos, ki pa je bilo prav tako mirno, brez turistov. Pot proti severnemu delu otoka je bila čudovita. Prelepi razgledi na bližnje otoke, plaže in kristalno čisto morje. Poleg tega pa so bili ob cesti postavljeni majhne skulpture samostanov, ki so me spominjali na kapelice.

Ogledali sva si samostan Agia Paraskevi, ki je bil skrit med borovci in poleg katerega je bila čudovita plaža, z le nekaj turisti in zelo prijaznimi domačini. Gyros pito so nama postregli kar na plaži.

Ponedeljek, 20. junij 2015

Pot naju je vodila do majhne vasice v hribih otoka. Vmes sva odkrili še dva samostana, ki sta bila postavljena med borovci, s glasbo skržadov, pod sinjemodrim nebom. Zelo znan je M. Timiou Stavrou, ki pa je bil žal zaprt.

Vasica Spatharei me je očarala. Zanjo je značilno, da v njej živi največ stoletnikov. Nekateri domačini se med ozkimi ulicami premikajo kar z osli.

Ob cesti sva se ustavili na pokušini grškega medu.

Pot sva zaključili v mestu Kampos, ki pa nama ni bil preveč všeč, saj je bil prepoln turistov, trgovin, restavracij, z ravno plažo, brez naravne sence.

Torek, 21.junij 2015

Prva današnja stvar je bila natančnejši ogled mesta Pythagorio. Parkirali sva ob pomolu, do katerega sva mogli po ozki ulici ob obali. Polno je bilo različnih jaht, bark, čolnov ter seveda restavracij, trgovin in turistov. Kljub slovesu, da je to mesto glavno turistično središče otoka, je imelo mesto neko posebno energijo in je bilo vsekakor vredno ogleda.

Neplanirano sva odkrili manjše mesto Mytilino, v katerem imajo določene ulice tako ozke, da si nisva želeli srečati nobenega pešca, kaj šele avtomobil, ki bi vozil proti nama. V teh ulicah se je bilo nemogoče kamorkoli umakniti, tako da bi bila edina rešitev vožnja vzratno, česar si seveda nisva želeli. Glavni trg je krasila zastava in spomenik.

Naslednje mesto je bilo Kokkari. Ponovno turistično, z prelepo pravoslavno cerkvijo in plažo, na kateri so bili postavljeni senčniki in ležalniki. Morje je bilo turkizno modre barve, z velikimi valovi. Tu sva pojedli še kosilo – grško solato, ki je bila sestavljena iz paradižnika, paprike, kumaric, rukole, oliv, olivnega olja in seveda feta sira.

Pot sva nadaljevali ob čudoviti obali, s prelepimi plažami, zalivi, čistim morjem, cerkvami in samostani.

Karlovasi je še eno mesto, ki vam ga priporočam za ogled. Prijeten glavni trg, odličen sladoled in prijazni domačini.

Pika na “i” pa so bili slapovi v mestu Potami. Najprej sva se sprehodili mimo skoraj porušenega samostana iz kamna, nato pa skozi gozd ob reki, katero sva mogli prečkati čez mostove narejene iz debelejših vej dreves. Na ogled so bili trije slapovi, do prvega sva se sprehodili v kopalkah, na nekaterih predelih sva celo zaplavali. Pot je vodila skozi skozi ozek kanjon. Do drugih dveh pa je bilo potrebno iti po strmih stopnicah, ki so bile na nekaterih delih poškodovane in majave. Stopnice vodijo na vrh hriba, kjer je restavracija z ležalniki, nato pa je od tam jasno označena pot do ostalih dveh slapov. Res priporočam ogled.

 Sreda, 22.julij 2015

Do vasice Manolates sva se najprej vozili ob obali proti mestu Karlovasi, nato pa sva se vzpenjali 400m nad morjem po zelo strmih in ostrih ovinkih ter ozki cesti, kjer sva ponovno upali, da nama ne bo pripeljal nasproti avto, saj se je bilo na določenih odsekih zelo težko umakniti. Ko sva prišli v vasico pa nisva vedeli, kje točno bi parkirali, saj je bil povsod klanec, ročni zavori avtomobila pa nisva najbolj zaupali. Našli sva približno položen prostor, kjer sva pustili najin avto. Šele kasneje sva ugotovili, da je urejeno parkirišče v vasici, do katerega se je potrebno zapeljati po ozki cesti mimo restavracij. Vasica je bila naravnost čarobna. Pisana vrata in polkna, majhne trgovinice s keramiko, mili, nakitom, prijazni ljudje. Do nje je možno priti tudi peš, pešpoti so jasno označene, iz tu pa se lahko podate tudi v sosednjo – Vourliotes, ki je prav tako znana turistična vasica in (baje) vredna ogleda.

Ob še eni gorski vasici – Ambelos, sva se podali na treking do slapov in jame. Pot je bila danes, ko je bilo malo čez 40 stopinj, naporna, a pustolovska, saj sva ponovno mogli čez podrte mostove in ponekod po drsečih kamnih, kjer sva si pomagali z že napeljano vrvjo. Jama se mi ni zdela nič kaj posebnega, slap pa je bil lep, a zelo majhen.

Po napornem trekingu sva odšli na plažo Avlakia, ki je bila ena lepših, na katerih sva se kopali. Voda je bila kristalno čista, v zalivu pa je bilo le nekaj apartmajev in tavern. Zaliv obdajajo hribi, ki dajo plaži še poseben čar. Jedli sva odlično kosilo: grško solato, lignje na žaru in domač kruh, stregla pa nama je prijazna Grkinja, po imenu Aleksanda, ki nama je za sladico podarila še sveže narezano hladno melono za osvežitev.

Za zaključek dneva pa sva odšli še na potep v mesto Pythagorio, ki nama je pokazal še svojo nočno plat – luksuzne jahte, ki so bile zasidrane ob glavni promenadi, restavracije polne turistov in trgovine, kjer sva tudi sami kupili lepe in cenovno ugodne spominke.

Četrtek, 23.julij 2015

Odpeljali sva se do mesta Posidonio, ki je čisto na severovzhodnem delu otoka. Bolj kot samo mesto, ki leži v zalivu, me je očaral razgled na mesto in okoliške hribe. Ko sva se vozili do tega in naslednjega mesta, na tem delu otoka sva videli veliko beguncev, ki so se sprehajali ob cesti ali pa so počivali v senci dreves. Vodička v samostanu (ki je opisan v nadaljevanju) nama je razložila, da pridejo iz Turčije in da jih je v enem od preteklih mesecev prišlo celo 3500 in da imajo z njimi resne težave.

Ogledali sva si še samostan Zoodochus Pigi, ki stoji 7 km iz mesta Samos, v vasici Vlamari. Do njega sva se ponovno mogli povzpeti po strmi in ozki cesti ter ostrih ovinkih (ki pa niso nič v primerjavi z včerajšnjo vasico Manolates). Samostan je velik, skrit pod borovci, v njem pa prebiva 15 nun. Za samostane v Grčiji velja, da živijo v njih le moški ali pa le ženske. Oblačilo nun je bilo črne barve, kar me je malo presenetilo, saj je na otoku res vročina in bi jim bolj ustrezalo svetlejše oblačilo.

Današnje kosilo je bil feta sir z začimbami in olivnim oljem. Domačinka nama je povedala za plažo Gagou beach, do katere se pride mimo pristanišča glavnega mesta, kamor naj bi prišli na obalo občasno tudi tjulnji. Žal danes nisva videli nobenega, verjetno zato, ker se je tu kar trlo turistov. Baje tjulnji pridejo tudi na ležalnike.

Sončni zahod sva dočakali kar v mestu Samos.

Petek, 24. julij 2015

Danes vam predstavljam nekaj značilnosti otoka.

1. Mačke so res vsepovsod. Domačini jih hranijo in jih ne preganjajo. Na otoku je tudi Animal Care center za katerega je možno prispevati prostovoljne prispevke po večjih trgovinah, prispevki pa so namenjeni predvsem za pomoč zapuščenim mačkam.
2. Milo iz olivnega olja. Možno ga je kupiti povsod, cene pa se gibljejo od 1€ naprej. Poleg omenjenega mila pa je možno kupiti tudi milo iz vrtnice, pomaranče, limone,ipd V nekaterih trgovinah jih prodajajo skupaj z obeskom ali magnetom, tako da so super ideja za spominek.
3. Otok je znan po vinu, saj imajo na določenih delih otoka posajeno trto. Vino je zelo priznano v svetu, predvsem so ponosni na to, da ga pijejo tudi pri verskih obredih v Vatikanu. Cene se gibljejo od 5€ naprej, odvisno od vrste, kvalitete in lokacije prodaje.
4. Domači produkti, kot so med in marmelada oz. kondenzirano sadje prodajajo v trgovinah ter tudi ob cestah v domačih trgovinicah. Slednje vam priporočam, saj je produkt res domač, poleg tega pa poleg izdelka dobite še klepet s prijaznim domačinom, ki vam ponudi še domač ledeni čaj ali pa pomarančo.
5. Ouzo je žganje z aromo janeža in je grška tradicionalna pijača. Možno ga je kupiti povsod, ne samo na tem otoku ampak po celotni Grčiji.
6. Olivno olje prodajajo v steklenicah, plastenkah ali pa v pločevinkah. Olje je odličnega okusa, cene se gibljejo od 5€ naprej za liter.

Sobota, 25. julij 2015

Samos je res otok, kjer vsakdo najde kaj zase. Tisti, ki ste navdušeni nad fotografijo in raziskovanjem narave so tu za vas slapovi, kjer, če le malo opazujete, najde različne živalske in rastlinske vrste. Znano je tudi Glyfada jezero, kjer se v določenih mesecih ustavijo pelikani in flamingi, katerih žal midve nisva videli. Sva pa opazili kuščarje, delfina, različne vrste ptic, kačje pastirje in raznoliko rastlinstvo.

Če radi hodite v hribe, se lahko tudi na otoku podate na pohod po jasno označenih poteh. Na tak način lahko obiščete večino samostanov (vsaj tisih bolj znanih) ali pa hodite iz ene gorske vasice do druge. Čeprav vam v poletnih mesecih, ko se temperature povzpnejo nad 35°, tega ne priporočam (vsaj ne sredi dneva).

Lahko raziskujete podvodni svet s snorklanjem ali pa poiščete potapljaški klub, katerih je na otoku kar nekaj, in se dogovorite za potop.

Tisti, ki radi surfate, so idealne plaže za vas na severu otoka, saj je bolj vetrovno in posledično večji valovi. Midve sva surfarje videle ob plaži Kokkari.

Če bi si radi nabrali energijo z ležanjem na plaži imate povsod možnost sposoje ležalnika in senčnika. So zastonj, v zameno je potrebno le spiti kakšen frape ali pa kaj pojesti v taverni, pred katero ležite.

Če ste ljubitelj zgodovine, boste našli polno različnih ruševin pokopališč, templjev, stavb. Najpomembnješi je tempelj Heraion posvečen boginji Heri, kateri je lociran med letališčem in vasico Ireon.

Za vse špornike in ljubitelje kolesarjenja pa lahko najemete kolo in uživate v kolesarjenju po cestah, sploh tistih ob obali. Na tak način se lahko ustavite kjerkoli in se osvežite na samotnih plažah, ki so malo težje dostopne. Vztrajni pa lahko premagujete klance do gorskih vasic, kjer se osvežite s hladim frapejem.

Če pa vam otok postane premajhen pa se podajte z ladjo do bližnjih otokov, najlepši med njimi naj bi bil Samiopoula. Do otoka vozijo turistične ladjice, ki jih rezervirate preko agencij, katere najdete tudi v Pythagorionu. Za dnevni trip, s piknikom, do tega in še nekaterih sosednjih otokov, boste odšteli od 30€ naprej. Enaka cena velja za pot do Turčije, kjer se lahko sprehodite po njihovem bazarju. V tem primeru pa je obvezno, da imate s seboj potni list in ne osebno izkaznico, katera je dovolj za prestop grške meje.

ZAKLJUČEK

Glede na to, da sama potrebujem aktivne počitnice, je bil otok idealen zame. Hrana je res odlična, domačini so zelo prijazni, prav tako je otok cenovno dostopen vsakemu.

Za konec še nekaj podatkov:

• Letalska karta:  Direkten let iz Ljubljane na otok z Adrio Airways (200€)
• Prenočišče: Prijeten penzion, cenovno ugoden, le nekaj metrov od plaže, v majhni vasici Ireon, 5 km oddaljeni od letališča in zelo prijazni lastniki: Marialena pension.
• Prevozi po otoku: Za rentanje avtomobila sva plačali 28€ na dan, prevozili sva 500 km in za bencin porabili 50€.
• Hrana in pijača (v povprečju, odvisno od lokacije in načina postrežbe): frape 2,5€;  gyros pita postrežena v lokalu s hitro hrano 2,5€ in v restavraciji (postrežba na krožniku) 6€; grška solata 6€; feta sir 3€, morske jedi od 7€ naprej.