TOSCANA-CINQUE TERRE-SAN MARINO-RIMINI-VERONA - Natašine popotniške skrivnosti

Kam za prvomajske praznike? V romantično Toscano z ogledom bližnjih mest, ki so bolj ali manj na poti.

1. FIRENCE

Iz Ljubljane sva se odpeljala malo pred sedmo uro in v Firence, brez postankov, prišla v približno petih urah. Prespala sva v prijetnem hostlu malo izven centra mesta. Prenočišča sva si rezervirala že doma, so pa večinoma imela že vključen zajtrk. Poleg tega nama je bilo pomembno, da ima nastanitev brezplačno parkirišče, saj so parkirne ure dokaj drage (okrog 2€ / uro). Ker nisva ravno največja ljubitelja umetnosti, sva imela dovolj popoldan in večer za raziskovanje mesta. In kaj vse sva videla in doživela?

Trg Piazza della Signoria – edinstvena kiparska galerija na prostem, ki je vredna ogleda. Kipi, nekateri med njimi so replike, zaznamujejo najpomembnejše dogodke mesta.
Most Ponte Vecchio je najstarejši in najbolj priljubljen most v Firencah.
Santa Maria del Fiore – najvišja in najbolj znana v mestu je katedrala (duomo), ki stoji v osrčju Firenc. Na kupolo se lahko povzpnete po 463 stopnicah, vendar je potrebno kar nekaj časa čakati v vrsti za vstopnico.
Sladoled (Gelato) – polno nenavadnih okusov (z olivami, vinom, rižem….) Cena za 2 kepici pa od 2€ naprej, tudi do 10€. Sladoled je zelo dober, kepice pa so po večini večje kot v Ljubljani. V primeru, da se ne morete odločiti, kateri okus bi pojedli, zavrite (sladoledno) kolo.
Italijanska hrana – pice, pasta, panzerotto, piadina, ribollita, lazanja… Ja, Italija je res gurmanska dežela.
Razgled na mesto iz bližnjega hriba, do katerega sva iz centra mesta hodila približno 15 minut. Najprej sva se ustavila na razstavi Human, ki se je ravno odprla (in bo na ogled do 27.9.2015). Razstava je bila brezplačna, razstavljeni pa so bili različni kipi ljudi, ki so name naredili poseben vtis, mogoče tudi zaradi čudovitega razgleda na mesto. Malo stran, na sosednjem hribu, pa je predel, ki spada pod UNESCO zaščito in je znan zaradi velike ploščadi, od koder je tudi prelep razgled na Firence. Na vrhu hriba sva si najprej ogledala cerkev, nato pa se sprehodila do razgledne ploščadi – trga Plazze Michelangelo, kjer so na ogled kopije Michelangovih znamenitih kipov. Tu je tudi veliko parkirišče, polno trgovcev in ljudi, ki si želijo ogledati sončni zahod.

2. POT IZ FIRENC DO LUCCE (preko toskanskih hribov), do vasi CINQUE TERRE in nazaj do PISE

Ponte della Maddalena ali hudičev most. Most je v bližni kraja Bagani di Lucce. Po legendi, naj bi most zgradil hudič v zameno, da bo prvo dušo lahko vzel k sebi. Vaščani so se z njim strinjali in ko je bil most dokončan, so čezenj poslali psa. Most je vsekakor vreden ogleda.
Toscanski hribi in viseči most – Ponte Sospeco. Viseči most je od hudičevega mosta oddaljen še približno 25km. Vožnjo po vijugasti cesti, mimo zelenih hribov in toscanskih vasic vam priporočam, most pa je bil žal v času najinega obiska zaprt, zato ga nisva mogla prečkati.
Lucca – prijetno mesto, s širokim obzidjem. ki ga lahko tudi prekolesarite ali pa uživate v kavarni ob pravem italijanskem capuccinu in v restavracijah ob odlični hrani. V mestu prodajajo značilne piškoti – Brigidini, ki so podobni našim janeževim upognjencem.
Cinque Terre – sestavljajo pet vasi, ki so pisanih barv in ki ležijo ob morju. Midva sva si ogledala vasico Manrola. Vasice ne spadajo več v pokrajino Toscano, ampak v regijo Ligurijo, saj so ob Ligurski obali. Mesta so zelo turistična, polno je tudi manjših butičnih trgovin, kjer lahko kupite italijanske začimbe, sire, vino, testenine….
Poševni stolp – Torre pendente v Pisi. Stolp, ki ga najdemo na “polju čudežev”- Campo dei Miracoli, je obdano z zeleno travo, po kateri je prepovedano hoditi. Na vsakem koraku je opozorilna tablica, kjer je napisana kazen za vse tiste, ki prestopijo ograjo in se podajo na travo po dobro fotografijo. Poleg stolpa, duoma, sta tu še krstilnica in pokopališče. Vse stavbe na polju čudežev se nagibajo zaradi plitkih templjev v peščeni podlagi, pomešani z muljem, vendar nobena tako kot slavni poševni stolp.

3. Vinogradi in hribčki TOSCANE, SAN GIMIGNANO, SIENA

Pot iz Pise do San Gimignana naju je peljala mimo vonogradov, nasadov oliv, polj oljne repice, cipres in tipičnih toskanskih hišk.
San Gimignano je zelo turistično mesto, s stolpi, ki so vidni že od daleč. Reče se mu tudi “mesto lepih stolpov”, katerih je sedaj samo še 14, od prvotno 76. Stolpi brez okenskih odprtin so bili zgrajeni kot zasebne trdnjave in so simbolizirali bogastno lastnikov. Sprehodila sva se po ozkih ulicah, na katerih je polno trgovinic, v katerih lahko kupite znani toskanski sir, tartufe, salamo, začimbe, tudi torbice, keramiko. Obvezen pa je postanek na trgu Piazza della Cisterna, kjer je vodnjak, zgrajen leta 1237.
Siena je mesto, ki je bilo za naju najužnejše mesto Toscane. Mesto, tako kot Rim, stoji na sedmih gričih. Glavna znamenitost je Piazza del Campo. Campo pomeni polje, katero je razdeljeno na devet označenih odsekov, na trgu je tudi vodnjak Gaia, ki je okrašen s kipi. Vsako leto, 2. julija in 16. avgusta poteka zelo znana tekma, s konji brez sedla, ravno na trgu Campo, kjer se nagnete na tisoče ljudi. Zelo znan je tudi sienski duomo, ki je med najveličastnejšimi katedralami. Prvotno je bilo mišljeno, da bo ta katedrala največja katedrala v krščanskem svetu, a je mesto kmalu zatem prizadela kuga, v kateri je umrla večina prebivalstva in tako del duoma ni bil nikoli dokončan. Je pa zaradi veličine in gradnje iz belega in črnega kamna vsekakor vredna ogleda.

4. AREZZO – SAN MARINO

Arezzo je bilo še zadnje toskansko mesto. ki sva ga obiskala. Žal nama je malo nagajalo vreme, saj je deževalo in je bilo tako večina lokalov zaprtih in le peščica turistov. Je eno izmed najbogatejših toskanskih mest, saj izdelujejo zlat nakit za prodajo po vsej Evropi. Glavni tr- Piazza Grande je podoben kot v Sieni, le da je manjši.

San Marino je ena najmanjših držav na svetu in je popolnoma obdana z Italijo. Mesto je zgrajeno hribu. Midva sva avto parkirala v garažni hiši P9, (so od P1-P12), cena pa je odvisna od tega, koliko je parkirišče oddaljeno od centra mesta. Iz garažnih hiš vodijo dvigala ali stopnice do vhoda v obzidje in posedično do starega mestnega jedra, kjer pa je polno trrgovin z noži, puškami, kovanci, nakitom, parfumi itd. Midva sva prvi dan mela malo smole, saj je bila tako gosta megla, da nisva videla par metrov pred nama, je bila pa kljub temu to zelo psebna izkušnja, saj so nastale zelo mistične fotografije.

Prespala sva v hostu s skupno kopalnico in ležišči. Malo sva bila razočarana nad zajtrkom, saj sva dobila le nekaj kosmičev, star kruh, marmelado in mleko (za razliko od ostalih hostlov in hotelov, kjer so bili na razpolago prepečenci, vsaj nekaj vrst marmelade, nekje tudi jajca, toasti, rogljiči).

Naslednji dan sva poskusila srečo še enkrat in pred nama se je tako odprl čudovit razgled na mesto in na vse tri trdnjave. Prva je trdnjava Guaira, ki je nekaj časa služila tudi kot zapor, druga je trdnjava Cesta, ki ima izredno slikovito lego na vrhu gore Titano, in tretja med njimi je trdnjava Montale, ki je služila kot stražni stolp. Do vseh treh vodi pot, katero je obvezno prehoditi in uživati v razgledu.

Poleg mesta pa vam priporočam še ogled gradu San Leo, ki je 25 km oddaljen iz San Marina. Do grajskega dvorišča sva se pripeljala kar z avtomobilom in se nato po poti sprehodila do vrha. Gradu si nisva ogledala, saj je bil že zaprt zaradi pozne ure, je pa name ponovno naredil vtis zaradi lege na vrhu hriba in skrivnostne megle, ki se je vila okrog njega.

5. RIMINI

Rimini je mesto, oddaljeno iz San Marina okrog 25km. Mesto leži ob obali in je morsko turistično mesto s peščenimi plažami in hoteli. Idealno je tudi za družine, saj je na plažah polno igral in plitka voda. Midva sva se sprehodila ob obali do razglednega kolesa (kot zelo znan London eye). Opazila sva, da so se vsi pripravljali na sezono, saj so barvali hiše, lope, kabine,, tuše, nekateri so celo s traktorejm ravnali mivko. Slabost mesta pa je ta, da se večina restavracij odpre šele zvečer, po 19h uri, in sva tako komaj našla odprt lokal, kjer sva pojedla pico. In še to pico so nama postregli kar v kartonu in s plastičnim priborom.Vendar je bila odlična, kot (skoraj) vse italijanske pice.

6. VERONA

Trg Piazza Bra, kjer stoji po velikosti, tretja največja italijanska arena. Na trgu je tudi polno restavracij, ki so med dražjimi, saj je v ceno všet tudi razgled na areno. Poleg arene pa je tu tudi palača Barbieri, kjer so sedaj prostori občine, midva pa sva tam posedela na stopnicah in opazovala ljudi. Na trgu je tudi (foto) skulptura v obliki srca za vse zaljubljence.
Casa di Giulietta. Slavna hiša z balkonom in dvoriščem je vedno polna turistov. V hišo in posledično na balkon se je možno povzpeti in najti svojega “Romea” med množico turistov. Pred balkonom stoji kip Julije, in če verjamete v legendo, se morate za srečo v ljubezni dotakniti Julijine desne dojke (kar sva tudi midva seveda naredila). Na dvorišču je tudi prostor za ključavnice, kjer je možno “zakleniti”svojo ljubezen. V prehodu, ki vodi na to slavno dvorišče, je stena, ki je tako popisana, da ni možno najti več praznega prostora za sporočilce. Nekateri sporočilce napišejo kar na žvečilni gumi in ga prilepijo na steno, pri tem pa pazijo, da jih varnostnik, ki pazi dvorišče, ne vidi.
Trg Piazza Erbe. Meni najbolj všečen trg, saj je polno manjših štantov, kjer je možno kupiti spominke, nakit, majice, šale. Na sredini je fontana, kjer se je možno usesti na stopnice in pojesti pravkar kupljeno narezano sadje za 3€ ter opazovati množico ljudi.
Razgled na mesto iz hriba, ki je oddaljen približno 10 min iz centra mesta – ob reki, čez most, po stopnicah in že sva bila na vrhu hriba, kjer je razgledna točka. Malo sva posedela še na obzidju in občudovala lepote Verone.
Parco Natura Viva – park je približno 20 km oddaljen iz centra mesta. Poleg živalskega vrta je tu še safari, skozi katerega se je potrebno peljati z avtomobilom. Safarija si žal nisva ogledala, saj je bila prevelika gneča, saj so tudi Italijani, tako kot mi, imeli 1. maj praznik in tako dela prost dan. Park je smselno razdeljen na kontinente, ima pa tudi veliko prostora za počitek in malico. Slone, žirafe pa si je možno ogledati le v safari parku, v zoo parku pa jih žal nimajo. Zelo zanimiv je bil predel dinozavrov, ki so razstavljeni v ogradah in tako sem na trenutke dobila občutek, kot da sem v fimu Jurski park.

7. KONČNI IZKUPIČEK POTI: