NAJINA PRAVLJIČNA POROKA

Kot deklica sem vedno sanjala, da bi se poročila v dolgi preprosti poletni oblekici, bosa, nekje na peščeni plaži, pod palmami.  Želja se mi je uresničila na tropskem otoku Mavriciju, kjer sva združila (pred)poročno potovanje in poroko.

Za celotno organizacijo poroke (rezervacijo nastanitve, prevoza, urejanja papirjev..) je poskrbela slovenska poročna agencija Divine Travel (prvi del potovanja po otoku pa je bil v moji režiji – več o tem pa o prispevku, ki še prihaja). Ga. Valentina je bila ažurna, prijazna, ves čas na razpolago, celotna organizacija potovanja, bivanja in poroke je potekala brez težav. Bivali smo v resortu The Ravenala Attitude, ki je presegel vsa moja pričakovanja. Odprta lesena recepcija je dišala po nežnih oljih, pričakali so nas udobni naslonjači, na nekaterih si se lahko tudi gugal. Na koncu velike recepcije je bil manjši del z vodo, ki je dal celotnemu prostoru še »piko na i« . Pod nami je bil kompleks z bazeni, palmami. Kot »backpacker«, ki si takšnega udobja nikoli ne privošči, sem se počutila, kot da sem nekje v pravljici. Tudi naša soba, ki je imele predsobo s sedežno, hladilnikom in manjšim barom z grelnikom vode, čaji, kavo, je bila čista, prijetna in dišeča. Resort je ponujal predel z bazenom, športni del (kjer si si lahko izposodil športne artikle ali pa si odšel na vodeno vadbo), kozmetični salon, predel ob morju z barom in z leseno hiško, kjer si si lahko (všteto v ceno) izposodil sup, pedolino ali pa z doplačilom šel smučat po vodi ali se peljat s tubo. Prav tako so ponujali brezplačno vožnjo z ladjico s steklenim dnom in snorkljanje. Restavracij je bilo več – lahko si zbiral med tajsko, japonsko, italijansko, mauricijsko, glavno hotelsko restavracijo (kjer so ponujali kontinentalne obroke). V času kosila so bili postavljeni tudi manjši kioski s hitro prehrano – kot street food, kjer si kosilo dobil za 100 R (ugodno za hotel, a približno trikrat dražje kot sva za to plačala zunaj resorta). Torej idej za preživljanje prostega časa res ni zmanjkalo. Ponujali so tudi različne enodnevne izlete z ladjico.

Mi smo zadnje dni potovanja uživali kot ostali turisti, poleg tega pa sva se z Donom počasi, vsak v svojih mislih, pripravljala na najin veliki dan.

Domačini verjamejo, da je Indijski ocean nekaj posebnega in da prinaša srečen in dolgotrajen zakon. S tem je najina lokacija postala še bolj posebna, saj sva si izbrala pomol in kot so rekli domačini »poročila sva se na Indijskem oceanu«.

Poročno obleko sem imela s seboj. No, ni imela ravno prave definicije poročne obleke, ampak je bila preprosta poletna oblekica, ki sem jo kupila v eni izmed ljubljanskih trgovin za 25€. Za uhane sta poskrbela Renata in Marko, ki ustvarjata pod imenom Brlogarka. Prav zame sta ročno izdelala čudovite viseče uhane z motivom cveta plumerije. Plumerije (frangipani) so rastline, v katere sem se zaljubila na Baliju, saj so povsod – dajejo jih v daritve, nosijo jih v laseh in so tako zelo pravljične. Ko jih vidim vem, da sem nekje na potovanju, kjer se zame ustavi čas. Verižico s školjko (tudi iz romantičnega Balija) je po moji predlogi oblikoval zlatar Aleš Hočevar Jewelry, metuljček za Dona je ročno izdelal Davor iz Bibadi. Prstane sva naročila preko spleta iz Rusije in predstavljajo obe polovici sveta (ko ju položiš enega poleg drugega se pokaže Svet). Po roki so me porisali s kano (ki me spomni na moje prvo potovanje v Indijo), na nogah sem imela zavezano kvačkano zapestnico. Naličila sem se sama (le malo pudra, maskara in senčilo), prav tako nisem potrebovala frizerja (imela sem le umite in naravno posušene lase). Na glavi sem imela (prav tako Ronja) venček iz svežih plumerij, verjetno ne rabim pisati, iz česa je bil poročni šopek, kajne? ?

Malo preden sva se poročila je deževalo (ko sva hodila iz sobe na plažo je bilo že sonce), tako da je (na najino srečo) pregnalo ljudi v sobe in sva tako imela poroko, bolj kot ne, le zase. Že pretekli dan sva izbrala glasbo, ki so jo predvajali pri mojem prihodu do ženina, po zaobljubi, med plesom. Skratka lepšega poročnega dne si ne bi mogla želeti.

Fotografiral naju je Ajay iz Aperture Photo studio (sva ga rezervirala preko poročne agencije) in ga nadvse priporočam vsem, ki bi se odločili za podobno izkušnjo kot midva. Z nama je bil več ur, fotografiral je priprave na poroko, poroko in nato še različne lokacije v resortu. Imel je polno idej, potrpljenja, bil je preprost, a zelo profesionalen. Nad fotografijami sva bila navdušena.

Zvečer pa so za naju poskrbeli še v restavraciji na plaži, kjer sva imela (oz. smo imeli) romantično večerjo, v sobi naju je počakal še šampanjec in sadje ter manjše poročno darilo.

Zagotovo vsaka nevesta reče, da je imela najlepšo poroko. No, tudi najina je posebna, preprosta, prepletena z najljubšimi stvarmi. Bila pa je samo za naju oz. za nas tri. Poroka mi ni predstavljala mesece in mesece priprav, živcev in skrbi za obleko, pričesko, lokacijo, hrano, svate, detajle… Najina poroka je bila spontana, preprosta, na njo sem prišla spočita in napolnjena z energijo potovanja in ja, bila je najlepša ?.